Za začetek...

Ko mi v duši tuli, tuli,
žalost kakor volk zavija,
ko do dna srca me žuli,
zakričal bi - pizdarija!

Moje sanje so mesene,
kakor zver bi planil nate,
tečeš skozi moje vene,
kakor reka preko trate...

Zreš z zidu me, lepotica,
v barve posterja odeta,
ti lebdi nasmeh prek lica,
kot metuljček sredi cveta...

Vse na tebi izzivalno,
izzivalno in dehteče,
ko dejal bi primerjalno,
rekel bi, da me kar meče...

Glad po tebi vse bolj kruli,
v želodcu in še niže,
v sonca sij so te obuli,
bi želel te bliže, bliže...

Zatopljen v lik s plakata,
sije v sobo mesečina,
vse od glave do podplata
je prelepa mojstrovina...

Pa s pogledi te ljubkujem,
na plakatu se iskriš,
v mislih nama radost kujem,
v meni, pravzaprav, živiš...

Moj poljub in topla dlan
v sanjah čezte se preliva,
pa, čeprav si daleč stran,
zame topla si in živa...

Zreš z zidu me, lepotica,
čakam, da boš oživela,
vame tvoj pogled pronica,
le do kdaj boš zgolj - visela?!