List za listom,
hip za hipom,
za korakom pa korak,
vse manj stran,
sploh - manj kam,
še okus je zgolj grenak...
Sled topeča,
v sanjah sreča
davno na odpadu gnije,
le utvare,
vraže stare,
pa brezplodne iluzije...
Misli prazne
do porazne
zlahka vodijo spoznave:
le čemu
bil je tu,
ta, ki legel je pod trave?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar