sreda, 24. avgust 2016

V svetu "ping-pong" žogic(e)



"Ping-pong" žogica mora biti izjemno pametna: ko jo prvi lopar lopne, se k drugemu napoti...

Smo zmožni, pametni, pridni... in bomo, družno, zlahka razrešili obstoječe stanje! Hm...
Kaj nismo bili tudi pred tridesetimi leti "zmožni, pametni, pridni..."?!

Še dobro, da "vse vemo". Bi bilo sicer boljše, ko bi "vse vedeli" za v naprej, in ne za nazaj. In bi bilo pravljično, ko bi zares vedeli vsaj delček tega, kar "vse vemo"!

Razum(ni)?! Ah, kako da ne, le - z majhnim lepotnim popravkom: raz um(ni)!
(raz, "starinsko", čez)

Sleherni zna "(s)prazniti skledo". Žal je sleherni ne zna tudi (na)polniti.

Ko bi bila "država" tako enostavna zadeva, da bi jo tako enostavni lahko uspešno vodili, potem... potem sploh ne bi bilo potrebe po njej, bi še vedno živeli v prvobitnih podobah sobivanja... in bi bilo priporočljivo, da bi ženske puščale dolge lase. Bi jih "de'ci" lažje do svojih votlin vlekli.

Med termiti mora biti zabavno: bodočnost si gradijo tako, da požrejo sedanjost.

Kadar greš v Mekdonaldsa na kosilo, takrat se ne smeš jeziti na kuharja, ker ti ni pripravil "domače župce"... pač pa ti je pripravil tisto, kar tudi sicer pripravlja... denimo meni "družbeno sranje".

Kadar je gon po (so)odločanju močnejši od zmožnosti za (so)odločanje, takrat... nezmožnost še nikdar ničesar dobrega ni porodila.

Svoboda ne vzdrži brez meja (samoomejevanja).

Ni komentarjev:

Objavite komentar