Kadar je evolucija zgolj domnevana...

Res vidijo le tako, kakor jim prija?
Ne, ne, vidijo tako, kakor se zavedajo. Zavedajo pa se zgolj v okviru konkretnih okoliščin, v katerih se v danem momentu nahajajo. Nezmožni zložiti sličice posamičnih zavedanj v (objektivno) celoto. Zato poskakujejo, sem ter tja, zato se temu pravi pogojni refleks.

Že tisočletja skušajo, tu in tam, tvoriti boljši jutri. A jim, že tisočletja, uspeva sproducirati le - slabši včeraj.

Vrste se med seboj razlikujejo po značilnostih. Pomeni, da posamezne vrste krasijo zgolj njim dane značilnosti, pa... ko bi bila občost zares umna, bi, glede na to, da je v krepki večini, res živela tako bebav svet, kot ga živi (oziroma - tvori)?!

Ni dovolj, da veš, česa si želiš, pomembneje je vedeti o (ne)utemeljenosti želenega.

Snovati ne zmore vsakdo, krampati pa.

Ko bi hodili ritensko, bi jim takrat uspevalo? Za nazaj vsaj vedo, kaj se je zgodilo.

Na zalogi imajo neskončno število resnic. Že res, da so subjektivne narave, pa se raje kot neresnice izkazujejo, a - šteje, da so jim všeč, potemtakem zanje prave.

Merjenje IQ-ja večinoma služi ugotavljanju pametnejše neumnosti in neumnejše pameti.

Obstajata dve vrsti revščine...
Prva je tista, v kateri komajda (in tudi s tujo pomočjo) shajajo iz meseca v mesec. In so, zvečine, tiho.
Druga je tista, v kateri imajo reveži denar za avtomobile, "pametne" telefone, internet, dopustovanje, izlete, gostilne... ob tem pa nenehno čvekedrajo o svoji revščini.

Jih zares moti "kapitalizem"?
Sploh ne! Moti jih to, da nekateri imajo, oni pa ne.