Ritni
imajo radi, če jim v rit lezeš, za spremembo, da ne lezejo samo oni.
Po vsej
verjetnosti v neki riti niti ne more biti tako hudo, si na suhem, in toplem, za
hrano poskrbljeno, tudi za varnost, če do nekih prebavnih motenj ne pride,
smrad pa – kako le bi lastne vonjave utegnile biti moteče?!
Kakopak,
tudi ritni zmorejo biti dokaj fleksibilni, pa zmorejo sočasno svojo nastavljati
in v več tujih biti, kar je, med ostalim, biološko gledano, nekakšen fenomen,
glede na zakonitosti materije in njenega izkazovanja. Pa ne bi smelo
presenečati tudi sedenje na dveh, treh stolih hkrati, mejduš, bi moral biti
popolnoma nesposobna rit, da bi ti en zadoščal!
Kakorkoli
že, luknje, in njih iskanje, sploh ni nič nenavadnega, v svetu razvite
ritospretnosti, v besedah, pa tiste zákonske, in zakónske, v znanjih in
ravnanjih in… ne vem, če niso celo nekega cedila, ali sita, prav na tej podlagi
»izumili«?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar