Ko bi
res bog ustvaril človeka,
potem bi
se moral skriti, za vselej, v nebo,
ker,
kolikor mi oči v preteklost zro,
in mi je
dano dihati smrad tega veka…
človek
ni človek, je dvonoga pokveka,
je zver,
pred katero zverovje se skrije,
je
blato, ki se prav do konca ne zmije,
je
samemu sebi edina prepreka
do uma,
do sonca, do duše, srca,
do tega,
da drugemu v upih zasije,
in
takšen o(b)stane, potem še, ko zgnije,
v zmotljivosti
lastni, a daleč od zla…
Ni komentarjev:
Objavite komentar