Kosokljun čez noč razvlači,
prav doneče, svoj
napev,
kaže, da rad
veseljači,
mačka bo čez dan
imel...
Zdaj, po soncu,
kje postava,
čuti ga še zdaleč
ni,
ga, morda, razdira
glava,
si z obkladki jo
hladi?!
Štirinog, čez
cesto, laja,
v parlament bi rad
dospel,
vrabček vrabčico
osvaja,
a čez leta jo bo
klel...
Ja, različne so
postave,
ki veselo svet
vrte,
le človeške trde
glave
že ves čas na
mestu žde...
Ni komentarjev:
Objavite komentar