Ubogi
božec bog,
v tej
falični gnjavaži,
izmišljen,
da na straži
krotiš
nagon dvonog….
Naravnost
nad oblake
so te,
v nevidnost, dali,
da
zdaleč bi se bali
za svoje
zle korake…
Imaš,
kar njim ni dano,
in jim
ne more biti,
pa
zmorejo častiti
domnevno
te, zlagano…
Zato
odpuščaš vse,
kar po
tekoči špuri,
češ da
ob sodni uri
do tebe
vsak dospe…
Ubogi
božec bog,
nekje na
stranskem tiru,
praznina
v vsemiru,
kot vse
– začaran krog!
Ni komentarjev:
Objavite komentar