Pa bo spet pol leta mir...
Voda je dobrina, dragocenost, zato je z njo potrebno
spoštljivo, varčno. In ji je potrebno izkazovati ustrezen odnos sleherni dan,
ne le takrat, kadar je na vrsti podpisovanje peticije, s katero si jo, v duhu
to-je-moje, prisvajaš, skrit za hrbtom tistega, kar o naših-naravnih-danostih
govori...
Danes sem se skopal. Potemtakem sem opravil generalno
umivanje. Tistega obrobnega, sprotnega, itak ne izvajam, če odštejem to, da,
vsake toliko, prst pomočim, v vodo, kakopak, pa se za ušesom podrgnem...
Natočil sem lep čeber vode, počakal, da se je malo
ogrela, na resda bolj skopem, in vetrovnem, soncu, nato pa - ajde, opravi, kar
je za opravit!
Dokaj hitro sem zaključil, saj zunaj piha, in tudi
sicer temperatura zraka ni najbolj naklonjena tovrstnemu početju. Kakorkoli že,
ko sem zaključil s čiščenjem, in se obrisal ter oblekel, sem vodo skrbno
pretočil v manjše posodje. Tako lepo je potemnela, da je, gotovo, polna
mineralov...
Pri nas vode ne zlivamo, kar tako, v nič. Čemu bi, ko
pa jo je moč večkrat uporabiti. Denimo iz te, današnje, bo nastala dobra, močna
zadeva, tista, ki pri ta-pravh-slavench celo za vrednoto šteje - haveja župa!
Samo še zeleno, kolerabo, korenje... dodamo, pa bo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar