Čemu bi
žabi dopovedoval o, denimo, ljubezni, ko pa žaba VE kaj je to ljubezen (PO
ŽABJE!), ko VE kaj čuti, kako čustvuje?!
Že res,
da ne ve v kakšnih različnostih se izkazuje (v različnih okoliščinah), pa se
teh različnosti tudi NE zaveda, potemtakem se NE zaveda tudi sebe kot celote,
pa NE more vedeti o sebi, tudi o svojih razmišljanjih in čustvovanjih ne, a
kljub temu – žaba »VE«!
Pač, je
tako, da nagonskim bitjem NE kaže razlagati, ker v odsotnosti zmožnosti
razumevanja razloženega NE zmorejo razumeti, tudi samostojno ne do dejstev, do
resnice dospevati. In je »vrednost« njihovega poznavanja enaka »vrednosti« iz
poznavanja, denimo, šolskega predmeta, imenovanega zgodovina: lahko se na pamet
naučijo neke letnice, imena, neka dogajanja, podatke, skratka, ki so sami po
sebi POVSEM BREZ VREDNOSTI, zgolj navlaka nekih nekoristnih informacij, NISO pa
zmožni na temelju teh podatkov dospeti do tega, da bi PREPOZNAVALI družbene
silnice, da bi UGOTAVLJALI družbene zakonitosti, in da bi na tak način
PREPREČEVALI ponavljanje vsega neprijetnega in že (ničkolikokrat) doživetega,
da NE bi vrteli-zgodovine-v-nenehnih-krogih! Ne, tega niso zmožni, pa raje
PONAVLJAJO zgodovino, ena in ista dogajanja (le da le-ta potekajo na drugačnih
tehnoloških ravneh, kar pa je za samo vsebino dogajanja obstranska zadeva)…
Ne,
dejansko se ne splača nagonski pameti karkoli pojasnjevati, kajti v svoji
miselni NE-zmožnosti, v svoji NE-umnosti je tako hudičevo »pametna«, da ji tudi
»bog« do živega ne pride!
Ni komentarjev:
Objavite komentar