Odlično,
enkratno, za to, da bo svet še korak bližje – planetu opic! Kolikor to že ni,
seveda.
Vlada
je zagotovila vse zakonske predpogoje, na osnovi katerih bo zmogel VSAKDO, ki
se bo izkazal z zaključeno osmo stopnjo izobraževanja, ter z nekim »ustreznim
usposabljanjem«, postati – (psiho)terapevt. Fantazija, prava fantazija…
Kakopak,
oglasili so se strokovnjaki in tudi »strokovnjaki«. Dejstvo je namreč v tem, da
šolski sistem dejansko NE izobražuje v drugem, kot v količini POZNANIH
podatkov, pa je, bolj kot ne, podoben neki papagajski šoli, v kateri papagaja
sicer naučiš govoriti, ne moreš pa ga naučiti tudi tega, da bi vedel O ČEM in
KAJ govori! Pa je žalostna resnica, to, da je absolutna večina izšolanih zgolj »strokovna«,
z nekimi spričevali izkazana neumnost, in tudi med zdravniki (psihiatri) ter
psihologi, torej med tistimi, ki NAJ bi vedeli o psihi, zvečine – »zdravniki
(psihiatri)« in »psihologi«, neki dobesedno OBRTNIKI, ki so zmožni samo tega,
da V SKLOPU NAUČENEGA IZKAZUJEJO DOLOČENE POSTOPKE, in to IZKLJUČNO NA NAČIN,
za katerega so naučeni. Z drugimi besedami – absolutna večina teh izobraženih
so »strokovnjaki«, ki NE poznajo predmeta svoje »izobraženosti«, ki taistega
predmeta NE razumevajo (in ga nikoli NE bodo zmožni razumevati), ki NISO zmožni
ugotavljanja /diagnosticiranja nekih težav, pa, posledično, tudi NISO zmožni
dejansko RAZREŠITI teh težav, pač pa jih lahko, pogojno vsaj, pripeljejo do te
stopnje, da se na temelju obstoječih NE rojevajo nove, težave, kakopak. Pri
čemer ena sama »malenkost« obstaja, na področju psihičnega (in tudi
siceršnjega) zdravja: kadar na ustrezen način NE obravnavaš VZROKOV teh težav
(obolenj), le-ti ne samo da ostajajo, še naprej, v oboleli osebi, pač pa (tako
kot tudi sicer znajo, pri boleznih) je njihovo delovanje skozi čas vse
močnejše, vse bolj slabo-porajajoče. Z drugimi besedami: če želim preprečiti
smrt zaradi zastrupitve krvi, potem MORAM del telesa, na katerem se pojavi neka
gangrena, neko gnitje, bodisi POZDRAVITI, bodisi ODSTRANITI, in NIKAKOR NE smem
postopati tako, da bi šel v prepričevanje
ah-saj-to-pa-ni-tako-hudo-da-se-s-tem-ne-bi-dalo-živeti…
Vem,
zavedam se, da je razmerje med količino psihičnih obolenj in številom
terapevtov sila neugodno. Vem, zavedam se tega, da je med vsemi URADNO
ugotovljenimi terapevti SILA MALO DEJANSKIH, tistih, ki SO ZMOŽNI ODSTRANITI
VZROKE obolenj (potemtakem dejansko POZDRAVITI). Vem, zavedam se tega, da
obolela oseba POTREBUJE VSAKODNEVNO določeno količino ur terapije, da je moč v
nekem doglednem času, izkazanem v MESECIH ali celo v LETIH dospeti do njene
ozdravitve. In, da, posledično vem, ter se tega tudi zavedam, da JE KREPKO
PREMALO terapevtov, da OBSTAJA OBJEKTIVNA potreba po tem, da bi jih bilo bistveno
več, vendar…
Se
zavedam tudi tega, da je sleherna NEresnica samo NEresnica, da je sleherna
slepitev samo slepitev, in da s tem, ko na takšne načine »rešujemo« neke
problematike v bistvu NIČESAR NE rešujemo, pač pa samo povečujemo količino teh
NEresnic, teh slepitev, ob čemer sočasno PODALJŠUJEMO čas, v katerem sme VZROK
NEUGODNO delovati ( = SLABŠATI neko stanje, bolezen), podaljšujemo čas do
ugotovitve – lastne NEUMNOSTI, lastne NESPOSOBNOSTI, lastnega fiaska, poloma,
poraza, izkazanega s – POVEČANJEM »reševanih« težav! In takšnih izkazov je že
doslej več kot preveč, da bi si smeli še dodatne dovoljevati!
In,
mimogrede: to, kar počnejo (obstoječi) »terapevti«, to NI, in NIKAKOR NE more
biti nikakršno zdravljenje, vsebinsko izboljševanje konkretnih stanj, to je
samo, in nič več, DOSEGANJE nekih TRENUTNIH zadovoljstev, to je samo neko
prizadevanje za preprečevanje nekih dodatnih težav, ob čemer pa ne kaže
zanemariti tega, da je to IZKLJUČNO – ZAMIKANJE trenutka, v katerem bo »mehurček«
počil, pri čemer bo takrat, ko bo počil, z dodatnimi vsemi nezadovoljstmi, učinek
poka krepko VEČJI, kot bi bil poprej. In je to, ne nazadnje, ohranjanje že itak
nezavidljivega psihično-duševnega stanja populacije.
Vem,
težko-je-biti-pameten pri stvareh, pri katerih ne vidiš neke ustrezne rešitve,
vendar je vsaj toliko pameti priporočljivo imeti, da ne kreneš v to, da z »reševanjem«
teh stvari samo POSLABŠUJEŠ njihova stanja!
Za
zaključek še ta pripis: RES je, tudi izven študija medicine (psihiatrije) in
psihologije OBSTAJAJO POSAMEZNIKI, ki SO ZMOŽNI razumevati psiho, ki SO ZMOŽNI
dejansko reševati psihične težave, tako da NE nasprotujem temu, da je takšnim
moč dospeti do statusa terapevta, a je RES tudi to, da se bo z množičnostjo
teh, ki bodo do licence dospeli, samo POVEČALO število tistih, ki zadev NE
razumejo, ki o njih NIČESAR NE vedo, ki z obravnavanjem teh zadev NIČESAR
drugega NE bodo izkazali, kot zgolj – POVEČANJE ŠKODE!
Ni komentarjev:
Objavite komentar