EDINO »sredstvo« za ugotavljanje resnice…

Ni drugega »sredstva«, in ga tudi biti ne more, za ugotavljanje resnice, kot je – razum, EDINA dejansko obstoječa logika. Vse, kar uporabljamo, pri tem ugotavljanju, vse analize, laboratorijske, pa neki teleskopi, mikroskopi in podobne naprave, so zgolj pripomočki, ki nadomeščajo nezmožnosti naših čutil, ne zmorejo pa nadomestiti razuma = zmožnosti ugotavljanja, dojemanja, prepoznavanja dejstev.

 

Vse, kar obstaja, je v medsebojnem delovanju, v interakciji, se med seboj pogojuje, v vseh možnih smereh, kakopak, in vse, kar obstaja, obstaja na temelju enih in istih zakonitosti, pa je moč, izhajajoč iz delčka, tudi o celoti, o njenem obstajanju in delovanju, sklepati. Tudi o »večnosti« tega obstajanja, katere sploh biti NE more… razen v podobah nenehnega spreminjanja, nenehnega razkrajanja (umiranja), na eni strani, in sočasnega nastajanja (rojevanja) na drugi!

 

Znanstveniki NE vedo ali obstaja eno samo vesolje ali jih je več. Morda bi bolje vedeli, ko bi izhajali iz poznavanja posamičnosti, vsega tistega, kar se kot minljivo, v času, kaže! Denimo, ko bi zmogli upoštevati principe delovanja naših teles…

 

V telesu se odvijajo različni procesi, med katerimi so poglavitni trije (poglavitni za razumevanje tega zapisa, seveda): proces zagotavljanja energije za samo obstajanje telesa, in proces (postopnega) odmiranja, in proces IZLOČANJA vsega ne-rabnega, vsega odvečnega. Temu se pravi življenje – zasnova, priprava na rojstvo, rojstvo, rast, na koncu te rasti pa se začne odmiranje. Smo »potrošna roba«, natanko tako, kakor je takista »roba« vse kar obstaja…

 

Da bi se odvečno, v telesu, zmoglo izločati, potrebuje imeti prostor, v katerega se bo izločilo. Pomeni, da se ta prostor nahaja IZVEN telesa. Zdaj pa dopusti to možnost, da JE TUDI VESOLJE neke vrste ŽIVLJENJA, nekakšno TELO!

Tudi vesolje umira. Planeti se krušijo, se manjšajo, zvezde-umirajo, in vse to odmrlo nima več nobene funkcije, se »našemu« vesolju izkaže kot nepotrebno, kot odvečno! In to odvečno vesolje, tako kot vsako telo – izloča. In – če izloča, če daje VEN IZ SEBE, potem mora dajati v nek drug prostor, v neko – drugo vesolje! Menim, da so prav »črne luknje« tista »vrata«, skozi katera se odvija omenjen proces izločanja…

 

Pomeni, z drugimi besedami, da obstajata vsaj DVE vesolji, saj znotraj enega in istega NI moč hkrati odmirati in rojevati se!

Bojda sta materija in energija neuničljivi. In še več – ene brez druge, preprosto, NI, in je ne more biti.

Drobci te, v »našem« vesolju ODMRLE materije, se v »ne-našem«, v DRUGEM vesolju nabirajo, med seboj privlačijo, gostijo in tudi zgostijo. V gromozansko neko gmoto materije, s tem tudi energije…

Mimogrede: ne gre za neke »druge dimenzije«, za nek »drug čas«, vse to namreč poteka v našem času, pred našimi (a videti nezmožnimi) očmi…

 

Ne vem, če si imel možnost ugotavljati dogajanje v nekem kompostniku, na primer, ne vem, če si imel možnost spoznati SAMOVŽIG nekega, denimo, sena, ali žaganja… vem pa, da se v pogojih potrebne zgostitve materije porodi PROCES SEGREVANJA taiste. In, ob danih ustreznih okoliščinah, ob zadostni sili delovanja energije, pride do – eksplozije, do tistega »velikega poka«, o katerem trdijo, da je izvor vesolja. Ko bi pravilno trdili, bi povedali, da je bilo teh velikih pokov nešteto, da je bilo, potemtakem, tudi nešteto vesolj (gre namreč za nenehen, za večen proces sočasnega odmiranja in rojevanja).

Kakopak, pri kompostniku, senu, žaganju… tega poka NE moreš zaznati, lahko pa si pomagaš s tem, da si zamisliš vžig povsem običajne vžigalice – »prasne«, mar ne, ko v delčku trenutka ves fosfor na njej zagori?!

 

O tem, pravzaprav tudi o tem, sem sicer nekoliko obširneje v »Vesolje, živeče umiranje«, pa ne bi tu, znova, dolgovezil, zlasti, ker sem hotel eno samo stvar izpričati: razum zmore, tudi takrat, ko se o neki konkretni zadevi NI učil v šoli (pač pa jo je »samo« sproti zaznaval, in ugotavljal), tudi takrat, ko so ga učili v POPOLNEM NASPROTJU od resnice, DOSPE(VA)TI DO DEJSTEV, potemtakem do dejanskega, do resnice! Galilea nihče ni učil o okrogli Zemlji, o tem, da le-ta kroži krog Sonca (še huje, učili so ga povsem nasprotno!)… Koha nihče ni učil o bakterijah (še huje, učili so ga popolnoma nasprotno!)… Tesle nihče ni učil o energiji in možnosti njene uporabe (še huje, učili so ga popolnoma nasprotno!)… pa je Galileo BREZ kakršnihkoli aparatur dospel do resnice, in je Koh, brez kakršnihkoli aparatur, dospel do resnice, in tudi za Nikolo tako velja (aparature, katere je sam zasnoval, je potreboval zgolj za to, da je uspel vsevedoči-pameti, neumni, dokazati pravilnost svojih trditev = resnico!).

 

Da, EDINO »SREDSTVO« ZA UGOTAVLJANJE RESNICE JE RAZUM, je logika (pa ne tista, o kateri »ljudstvo ve«, da obstaja kot trgovska, kmečka, biriška… pač pa, kot ji pravijo tam, kjer o njej učijo – čista logika, dejansko tudi EDINA obstoječa!)… pa ni prav nič čudnega, to, da med nagonskimi bitji, med bitji, ki NE premorejo razuma, toliko »resnic« obstaja!

 

In tako, mimogrede, za zaključek: VSE, kar JE SKREGANO Z LOGIKO, to vse NE MORE BITI RESNICA, kajti popolnoma vse, kar obstaja, deluje na osnovi povsem logičnih zakonitosti oziroma procesov!