Danes
sem prejel račun za telefonske storitve. Za uslugo sem se dogovoril naknadno, s
podjetjem, ki mi spletne storitve zagotavlja, pa sta računa ločena. Itak imam
nekaj mesecev telefonijado brezplačno…
No, naj
bi bila brezplačna, kajti kljub tej brezplačnosti mi zaračunavajo sms-e,
posredovane na relaciji EU-neEU. Tu in tam besede izmenjava, Oliver in jaz. In
vsakič preklinjam, ko dobim položnico za, v povprečju, nekih osemdeset centov.
In so stroški same položnice… in je provizija za njeno plačilo… krepko višji/a
od zapisane terjatve…
Danes
pa je posrednik presegel svoje zmožnosti. Izjemno! Najprej sem pogledal rok
plačila, osemnajsti, prav, nato tudi znesek. In tu se je začela moja
radovednost, kajti na računu, in na položnici, je zapisana terjatev v znesku
nič cele nič evra…
Da,
radovednost se mi je porodila, kajti ne vem, kdo je butast?!
Ponudnik,
ki ne ve, da bom vedel, če v mesecu ne bom za telefonske storitve plačal, pa mi,
za vsak primer, da bi to vedel, račun pošilja?
Ponudnik,
ki se ne zaveda, da si je, s pošiljanjem računa/položnice, določene stroške
ustvaril, dočim realizacije prihodka nobene?
Zakon
oziroma država, v kolikor tudi v primerih neobstoječih obveznosti terja
izstavitev računa?
Ali pa…
bentiš, kaj pa, če sem butast jaz, ker, preprosto, ne razumem »logike« butcev?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar