»Ni tvoje, da bi obravnaval…«

Velikokrat sem že slišal neko mnenje, glede mojega govorjenja in pisanja, češ ni-tvoje-da-bi-o-tem-govoril, pa mi takšna trditev nikakor ne gre v račun, kajti če sleherni bebec meni, da je poklican svojo pamet izkazovati, potem ne vem, čemu tudi jaz ne bi smel izpovedati tistega, kar mislim, obenem pa…

 

Kadar nekdo v svojem stanovanju ves svoj čas preživi v stoji na glavi – njegov problem. Kadar v taistem stanovanju gol skače naokoli, in z glavo tolče v zid – njegov problem (v kolikor sosedom nesprejemljivega hrupa ne povzroča, seveda). Kadar si namesti, na zidu, neko sliko, zaradi mene lahko tudi z mojo podobo, in igra pikado, pa vanjo puščice meče – njegov problem…

 

Ko pa nekdo, v skupnem času in prostoru, s svojim izkazovanjem ne samo omogoča, pač pa zagotavlja hinavščino, laž, goljufijo, preračunljivost, pokvarjenost… oprosti, a takrat je to tudi moj problem, kajti – kakor imaš ti pravico biti v svojem svinjaku, tako imam, bržčas, tudi jaz pravico živeti v ne-svinjaku! A zaradi tebe tega ne morem.

 

In je zanimivo, pri tem »ni tvoje, da bi obravnaval« - največkrat ga izustijo tisti, ki glodajo kosti, pa jih motijo razne spolne usmerjenosti, običaji oziroma navade, veroizpovedi, in podobne zadeve, ki niti slučajno same od sebe nikomur ničesar slabega ne morejo narediti, ne moti pa jih, da se sami, kot del svinjaka, in njegovi (so)tvorci, izkazujejo svinjaku primerno!