Same floskule…

Da, same floskule, neka prazna besedičenja so jih, s katerimi se, poleg neumnosti, ki jih v praksi izvajajo, izkazujejo…

 

Pravijo, da sveta ne moreš spremeniti drugače, kot da najprej – spremeniš sebe. Bedarija, popolna bedarija, vsaj v njihovem primeru, zagotovo. Pojasnim, kakopak, čemu tako trdim…

 

Kot prvo – trdijo, da je živeti lepo. Še enega izmed njih nisem srečal, ki bi drugače. Domnevam, da ne moreš lepo živeti, v kolikor živiš v sebi NE-lepem okolju. Takšno okolje te namreč v slabo voljo spravlja, te muči, duši, in prepričan sem, da nezadovoljstvo, kakršno bi porajalo takšno okolje, ni prava pot do njihovega živeti-je-lepo. Pa me zanima – čemu, za vraga, pa bi spreminjal-svet, če ti je na njem, natanko takšnem, kakršen je – živeti lepo?!

 

Kot drugo – zase trdijo, da so dobri, pošteni, pridni, sposobni, ma, lepota vseh lepot, in me tudi s tem v zvezi zanima – zakaj, hudiča, bi samega sebe spreminjal, in postal ne-dober, ne-pošten, ne-priden, ne-sposoben?!

 

Kot tretje – že res, da bolj bebavih bitij, kot so človejaki, še nisem spoznal (dvomim, da obstajajo takšna, ki sama sebi »luknjo kopljejo«), vendar – moraš biti hudičevo tumpast, pa da ne veš, da mimo svoje naravne zasnovanosti ne moreš, pa če bi še tako to želel! Ne da se, Narava ti je dala natanko takšne zmožnosti, s kakršnimi se izkazuješ, in s kakršnimi ti je sredi svinjaka lepo!

 

Da, ko bi vsaj pomislili… če že za mišljenje niso porojeni!