Nenehno
jih poslušam v njihovem blebetanju po še-več-svobode, in pri najboljši volji ne
vem, česa si želijo, kaj je tisto, česar ne smejo početi, kaj je tisto, kar bi
morali smeti, da bi se počutili svobodne. Pardon, vem česa si želijo, le oni ne
vedo, da so njihove želje, tudi teoretično, neizvedljive, ker so nerealne,
butasti pameti primerne, potemtakem – butaste!
Živali
na sila preprost način vzameš svobodo – omejiš ji gibanje. Zapreš jo v kletko,
za neko ogrado, jo prikleneš, in je že moč govoriti o tem, da ni svobodna,
kajti – žival nima tistega, čemur se reče osebnost, nima duha, pa ji s tem, ko
ji omejiš telo, posledično tudi odločanje o gibanju, žretju in izločanju,
parjenju, s tem ji, v bistvu, odvzameš vse, kar zmore, in kar zna početi,
medtem ko je pri človeku…
Pri
človeku pa je »malček« drugače!
Kot
prvo se človek ZAVEDA, da v skupnosti, katerikoli, in kakršnikoli, NE more biti
tistega kakor-meni-prija, ne da bi bila ob tem ogrožena skupnost, kajti – če ti
smeš tako, kakor tebi prija, potem smemo vsi, ki skupnost tvorimo, vsak po
svoje… in tam, kjer je vsak po svoje, tam, preprosto, skupnost NE more
obstajati, vsaj dejanska ne!
Kot
drugo – če tvoj po-moje posega v moj po-moje, če ga ogroža ali mu celo
onemogoča obstajati, potem se bom uprl, in bom na vse pretege skušal tvoj
po-moje izničiti, da me ne bo več ogrožal! In ker si že po svoji nagonski
naravi sebičen, vem, da bi tvoj po-moje, v kolikor ga bom neoviranega pustil,
hotel vedno več, in bo ta vedno več dosegal na moj, na naš račun! In v takšnem
NE more biti mirnega soživetja!
Hudiča,
še v gozdu ne moreš povsem po svoje, ne da bi za to plačal, s posledicami,
kakopak.
Kot
tretje – človek ima OSEBNOST, ima duha, ima SVOJO VOLJO, tudi tisto, da o samem
sebi odloča, v okviru okolja in okoliščin, seveda, predvsem pa je človek ZMOŽEN
SAMEGA SEBE BRZDATI, se izkazovati z uvidevnostjo, da ne ogroža ostalih članov
nekega soživetja! In ta njegova volja, ta zmožnost odločanja o samem sebi, o
tem, da sem samemu sebi tako predpisovalec zakonov, kakor tožnik (v primeru
kršitev) ter sodnik in birič, o tem, da imam do sebe najmanj enake/a, če ne
celo strožje/a zahteve, merila, kot do ostalih, mi dopušča, da SUVERENO izbiram
med obstoječimi možnostmi, da suvereno, in V OKVIRIH ETIČNEGA odločam o tem, če
je prav, ali neprav, tisto, kar in kakor nameravam ravnati.
Ko so
Mandelo izpustili na prostost, takrat je možakar izrekel stavek, katerega
nagonska bebavost nikakor ni zmožna razumeti: Zaprli so me, a svobode mi niso
mogli vzeti!
Govoril
je, kakopak, o tem, da ga niso »zlomili«, da mu niso mogli izbrisati nekih
vrednot, katerim je sledil, da niso mogli spremeniti njegovih stališč, da je
SAMEMU SEBI ZVEST OSTAL… in tega nagoni nikakor ne zmorejo doumeti, v svoji
večni prilagodljivosti, pardon, »oportunosti«, v svojem večnem sledenju
sebi-boljših-lažjih-varnejših načinov, v svoji zdrizasti brezosebnosti, ki se
zmore, pa še kako, kot sleherna žival počne, prilagajati okoliščinam, tudi, če
ne celo z upognjenim hrbtom, pa naravnost v rit tistega, ki odloča!
Videl
sem neko karikaturo: narisan je zapornik, za rešetkami. V rokah ima palico, na
drugi, na »svobodni« strani rešetk pa sta hlebec kruha in ključ od zaporniške
celice. In, kakopak, na sličici je izbira povsem enostavna, kruh je zanimivejši
od ključa…
Zelo mi
je žal, a kdor pozna živalski svet, in svet občih, ta ne bo pretirano
negodoval, ker zapišem, da živali NI pomembno to kdo je gospodar, pomembnejše
ji je, da je sita, na toplem in varnem, da – živi-da-živi! In tako je pri vseh
NE-suverenih podobah živetja, pri vseh, katerih sposobnosti, tudi tiste, ki
zagotavljajo samostojno skrb za živetje, neodvisno od skupnosti, niso ustrezne
jezični-domišljavi-samohvali. Ne nazadnje – številni primeri, tudi iz
aktualnega časa, pričajo o molčeči-večini, radi katere so tudi svinjarije
možne, da le svoje riti na varnem drži! Enaki med enakimi, kopije kopij!
Kakšna
vražja svoboda?! Česa ne smeš, voziti prek omejitve hitrosti?! Povedati svojega
mnenja?! Ravnati pravilno?! Še preveč imajo, in svobode, in pravic nasploh,
zato pa je svet takšen, kakršen je, v rokah... koga/česa že?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar