Znova
je jesen dospela,
krajša dan,
in noč temni,
bo se v
barvah razodela,
mene pa
ne veseli…
Raje
sonce in svetloba,
nisem tistih
duš temine,
meni
tema pot do groba,
njim
spev njihove praznine…
Znova
je jesen dospela,
ne pustim
v srce ji priti,
volja
mi bo dneve štela,
preden
s soncem šlo bo vziti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar