Zlasti v
tej državi je dobro biti – govedo! Kajti, ko zastaviš misli, ugotoviš, v čem si
se znašel…
Kaj
misliti, denimo, o nekom, ki je dosledno nedosleden, pa vse samo skozi sebe
gleda in vidi, in je sam le zaslužen, čeprav ni, krivi pa so drugi, vsi, čeprav
je kriv prav on?! Kaj misliti, denimo, o nekom, ki neke odstotke v ugotavljanju
verodostojnosti pozna, v imenu državne dobrobiti, seveda, kadar drugim očita, a
taiste odstotke zanemari, zlahka, češ da je edini, ki pozna, ve in zmore? O
nekom, ki drugemu očita, ko ga partnerji zapuščajo, in svojim nekdanjim
partnerjem očita, ko zapuščajo njega? O nekom, ki poziva na ulice, ker on ve,
da tako mora biti, obenem pa drugim, ki zgolj isto počno, destruktivnost, zle
namere očita? Je morda, sledeč lastne frustracije in potrebo po brezpogojni
samopotrditvi, neuravnovešen? Je, morda, le pokvarjen? Ne vem, mi je vseeno,
kajti v prvem primeru ne morem pričakovati normalne, v drugem pa poštene
države!
Popolnoma
vseeno mi je, kaj kdo o takšnih misli. Le to vem, da sam nisem plačan, da bi
tovrstne primere na svojih plečih nosil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar