Leta teko...
Še zvezdam večnosti so štete,
in sanjam, ki, med nje ujete,
v temo pojo;
leta teko...
Spoznanje, zgolj po čudežu porazno,
da steče, kar odteka, v prazno,
in da zamro
vse iluzije, ki zaman so zasijale,
zaman sijale, v prazen up obdale
nevešče misli, in hotenja,
korak brezupnega stremljenja...
Kot da bi v nedogled imeli,
pa žanjemo, tako, v tri dni,
živeč, ne da bi sploh živeli...
Ostane kaj, kar preživi,
in v čemer čas, čez čas, razkrije,
da pa prav vse se ne razlije
nekam, v prazno...
Če ne...porazno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar