Razumevanja ni potrebno nagovarjati, v podobi
prepričevanja, razumevanje razume samo od sebe, in samo po sebi, drugače,
preprosto, ne zmore, pa...
Tam, kjer se izkaže, da posameznik načeloma razume
vzročno-posledične tokokroge, a se z nerazumevanjem izkazuje na posamičnih
področjih, tam je moč govoriti o sicer razumski zasnovanosti, taistega
posameznika, ob njegovi sočasni psihični okvarjenosti. In je, v takšnem
primeru, razumevanje, v njegovi generalni, celoviti podobi, moč (znova)
vzpostaviti, vendar le takrat, kadar poprej odstraniš psihično okvarjenost. Tam
pa...
Kjer je nerazumevanje značilnost, veljavna za
dobesedno vsa področja, tam, kjer niti en vzročno-posledični tokokrog
spekulativnega izkazovanja ne uspe izkazati svojega obstoja, tam je (zvečine)
nagonska (potemtakem nerazumska) zasnovanost, bodisi je, v posamičnih primerih,
(že) prišlo do tako hudih okvar, psihičnih, da je ozdravljivost ne samo
vprašljiva, pač pa nemogoča. In...
Da se “prepričanega ne da prepričati” je, preprosto,
človejaška bebavost, kajti slednje razumsko temelječe bitje upošteva dejstva,
upošteva argumente, in jih, ne glede na morebitne želje oziroma njihovo
odsotnost, samodejno vključi v svoje presoje, posledično tudi v ugotovitve.
Drugače ne zmore, nima vpliva na (četudi lastne) možgane, ki so ustrojeni na
način, da upoštevajo objektivnost(i). Potemtakem je tudi prepričanega moč
prepričati, kar je, na primer, moč dokazati s povsem preprostim primerom: tudi
razumska bitja so atom obravnavala kot najmanjši nedeljivi delec, pa so
sprejela dognanje o kvarku, ki je stopil na njegovo mesto (proti dejstvom,
proti argumentom razum, enostavno, NE zmore)!
Je pa res, da neumnosti, nagonske zasnovanosti, ni moč
prepričevati, jo je moč le zdresirati v neko(a) drugačno(a) mnenje(a), ob čemer
še vedno to(a) (novo/a) mnenje(a) ne bo(do) razumljeno(a), pač pa zgolj (in
tozadevno, do prve drugačne priložnosti) sprejeto(a). Ne pa tudi izvajano,
izkazovano v praksi, potemtakem bo(do) takšno(a) mnenje(a) povsem - brez
veljave! Pa...
Kljub vsem (šolskim) znanjem, o katerih se učijo, od
tistih, ki govorijo o evoluciji, o nastanku življenja, pa do tistih, ki
obravnavajo družbene odnose, posledično tudi t. im. družbene sisteme, in
človeka, kot SUBJEKT tvorjenja človeškega sveta... večina svoja
“(po)zna(va)nja” izkazuje z verovanjem v boga, ki je človeka ustvaril, z
verovanjem v oblast, ki človeka pokvari, z verovanjem v (družben) sistem, ki
pogojuje izkazovanje posameznika... in, preprosto, človeka postavlja v vlogo
OBJEKTA!
Ne, razumevanje ne potrebuje prepričevanja (potrebuje
le soočenje z dejstvi), pri neumnosti pa tudi prepričevanje (vsebinsko) ničesar
ne spremeni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar