Tatin
čivkec. Zaenkrat vsaj. Danes je razveselila, tiste ostanke, ki so me še ostali.
Pa ne samo s prihodom, in z nasmejanim svojim razpoloženjem, tudi z ješčostjo.
Lepo se je napokala za kosilo, in nekaj ur kasneje je bilo tudi večerji moč
večerja reči, obenem pa – v dveh urah po prihodu je z dvema kakijema opravila.
Ne majhnima. In čeprav je sprva nekaj o ne-lupini izustila, se je kasneje
izkazalo, da je pospravila vse, do zadnje pikice, z izjemo cveta pri peclju. In
mi jo je užitek gledati, ko vidim s kakšnim apetitom se loti zadeve.