Kadar
sem zelo utrujen, takrat se mi lahko pripeti, da ne morem (za)spati. In včeraj
sem bil crknjen, pa sem šele okrog četrte zaspal, za neke tri ure. Zjutraj sem
si najprej omislil v miru popiti kavo, nato pa sem se, po dveh urah kavopitja,
odpravil kositi…
Glede
na to, da so spremenili napoved, in naj bi bil tudi torek deževen, ne le sreda,
sem sklenil nekoliko podaljšati delovno nedeljo. Pa vsaj nekaj še zraven
naredi, sem si dopovedoval, bo za jutri manj ostalo. In res, celo samega sebe
sem presenetil, saj mi je uspelo, poleg želenega oziroma načrtovanega, pokositi
tudi peto teraso, in tisto »hudo«, veliko in predvsem strmo nabrežino nad njo.
Ostala mi je še malenkost, robni del nad gozdom, za največ uro košnje, in nekaj
časa sem si celo prigovarjal daj-še-to-da-zaključiš-za-letos, vendar mi je
zmanjkalo volje. Bom jutri, ko se s pregledov vrnem. Sem se raje odpravil v
stanovanje, zakuril, da se malo ogreje, pa da se kasneje stuširam…
Previdnost
je mati modrosti, pravijo obči, ti, ki »malček« mešajo vzroke in posledice,
neka zaporedja. Ni res, previdnost je lahko kvečjemu hči modrosti, lahko pa se
izkaže tudi kot sestra neumnosti, kot zavora, ki ne dopusti niti do učenja, kaj
šele spoznavanja.
Priznam,
prestrašili so me, nekateri, s silnimi opozorili, povezanimi s kilo, češ da je
treba biti previden na vsakem koraku. In verjamem, da je temu res tako, obenem
pa se zavedam, da nisem v neko vato ovit, da je kup opravil, ki naj bi bila
opravljena, obenem pa, na drugi strani, da tudi previdnost, naj bo kakršna koli
hoče biti, ni jamstvo za preprečitev neželenega. Pa sem namenoma preizkušanje
te previdnosti prestavil na tik-pred-zdajci-pred-operacijo, kajti krepko bolje
je nekih štirinajst dni (z)držati s poslabšanim stanjem, kot pa dva meseca in
pol. Kakorkoli že, tudi s košnjo bom zmogel, zaenkrat še, sam opraviti, in tudi
za obrezovanje upam, da ga bom uspel dokončati. Če mi bo vreme ob strani stalo,
seveda. Tega pa ne vem, kdaj si bom upal, z roko v roki z Malo, po operaciji
podati po bregu navzdol. Sonku je namreč breg všeč, a zaradi nepokošene in
vselej mokre trave že dolgo nisva bila na njem, obenem pa se bojim, da bi
utegnili šivi popustiti, ob nekem padcu, z zdrsom pogojenim. A komaj čakam, da
se spet navzdol podava…
Ni komentarjev:
Objavite komentar