Predzimska,
ali predoperativna, dela opravljena. Vse pokošeno, vse obrezano, opore sem
uspel nekim trtam narediti, da bodo v bodoče samostoječe rasle, in tudi figo
sem uspel posaditi.
Jutri
na »grobo« pospravim stanovanje, in zajetno škatlo papirja in steklovine
odpeljem na otok, sinu določene napotke predam, pripravim, kar bom v bolnico
vzel in… začnem pisati oporoko…
Šalim
se, s tem, kakopak, ni me strah, mi je pa, priznam, mučno. Tako misel na
(čeprav le enodnevno, bojda) bivanje v bolnici, kot na operacijo in zlasti na
dneve po njej, ko se bom s svojo nemočjo soočal. Obenem pa jo odganjal, da bi
lahko bil moj čivkec čim prej spet tu. Petnajsti dan mineva, kar je nisem ne
videl, ne slišal, pa komaj čakam na to, da jo objamem, poljubim, »sfaširam«!
Ni komentarjev:
Objavite komentar