Ko
pesnik ne bi pesmi imel…
kam k
miru bi hodil, kje k nebu, kaj klel,
kako bi
v temačnem se dan mu porajal,
kako bi
k lepoti, za ščep vsaj, vztrajal?!
Ko
pesnik ne bi pesmi imel…
kdo videl
bi v cvetu trenutek vesel,
kdo v
ptice žgolenju bi zrl simfonije,
kdo
grel bi dežinko, ko v dlan se razlije?!
Ko
pesnik ne bi pesmi imel…
kako bi
do duše kipenja dospel,
medtem
ko podajal v zaman hrepeneče
bi se
med podobe lažnive zgolj sreče?!
Ko
pesnik ne bi pesmi imel…
le kje
daroval bi, le kje dogorel?!
Brez
kril bi le čakal, da prazno mu mine,
v vesolju
brezdušne, ničeve praznine!
Ni komentarjev:
Objavite komentar