Tako so
pošteni, pravični, dobri… da zmorejo leta dolgo molčati, medtem ko njihovi šefi
kradejo, in molčijo bodisi zaradi tega, ker tudi sami v drobtinah pridobivajo,
bodisi zaradi tega, ker čuvajo tisto, kar jim je edino zares svéto, lastne
riti!
Ko pa
te šefe zaprejo, ali ko se ti šefi neposredno nadnje spravijo, takrat pa »poštenost«
dobesedno kipi iz njihovih gobcev!
Govno
smrdljivo, brez obraza, brez hrbtenice!
Tako so
pošteni, pravični, dobri… da zmorejo čez noč zamenjati gospodarja, po
poprejšnjem, ki jih je hranil, pljuvati, novemu pa, ne da bi vedeli ne kdo, ne
kaj je, lesti v rit… da bi sebi pridobili, kakopak!
Govno
smrdljivo, brez obraza, brez hrbtenice!
Tako so
pošteni, pravični, dobri… da zmorejo, ob njih, tisoči crkavati, brez vseh
pravic, brez pravice do najema stanovanja, pravice do zaposlitve, pravice do
osnovnega zdravstvenega varstva… od novorojencev, ki niti v rojstne knjige ne
smejo biti vpisani, da bi začeli uradno obstajati, do betežnih starcev, ki le
še na smrt čakajo!
Govno
smrdljivo, brez obraza, brez hrbtenice!
Tako so
pošteni, pravični, dobri… da zmorejo sleherno priložnost izkoristiti, da bi
sebi z njo koristili, pri čemer se ne ozirajo na to, ali to okoriščanje temelji
na etičnem, ali pa (večinoma!) ne neetičnem! In se še z lažmi, svojimi,
tolažijo, češ da je-treba-vsako-priložnost-izkoristiti, in da
priložnost-dela-tatu (NI res, priložnost samo omogoči, da se govno razkrije).
Govno
smrdljivo, brez obraza, brez hrbtenice!
Tako so
pošteni, pravični, dobri… da zmorejo svoj večen »mi« povzdigovati, mu neke
vrednosti pridodajati, ter s tem ponižujejo tiste »druge«, njim vrednosti
odvzemajo, čeprav so, resnici na ljubo, tako prvi, kakor drugi, brez sleherne
dejanske vrednosti, zgolj velika, domišljava ničevost!
Govno
smrdljivo, brez obraza, brez hrbtenice!
Tako so
pošteni, pravični, dobri… da se k »velikim« slinijo, si skušajo vsaj del
njihovih zaslug lastiti, čeprav so nevredni, nezmožni, da bi karkoli vrednega
(za)snovali, porodili, ustvarili!
Govno
smrdljivo, brez obraza, brez hrbtenice!
Beda
bedna, niti sebe niso zmožni (pre)poznati, a bi kar o svetu »vedeli«!
Ni, NI
večjega govna, ni večjega smradu, kot je dvonoga občost, poosebljenje
preračunljivosti, hinavščine, pokvarjenosti, pogoltnosti, povsem običajna
butasta živalska sebičnost!
In
takšni bi mi o dobroti, poštenju, ljubezni… razlagali?!
Nizko
bi padel, ko bi se po njihovem, po živalskem ravnal!
Ni komentarjev:
Objavite komentar