Pravijo,
da se ne kaže ozirati-nazaj, da je treba odložiti-preteklost, pozabiti nanjo…
in gledati naprej. Da, ena izmed mnogih bedarij, s katerimi se izkazujejo,
čeprav…
Čeprav
je res, da če se nimaš k čemu ozirati, če za teboj omembe vrednega ni, potem
je, bržčas, dejansko nesmiselno ozirati-se-nazaj… mejduš, se lahko, ob tem,
celo spotakneš, ko pred noge ne gledaš…
Vse,
kar danes obstaja, je nastajalo v preteklosti!
To,
kakršno je, in kakršen si, je – posledica preteklosti!
V
bistvu je preteklost EDINO kar zares imaš, s čemer se zmoreš izkazati (ali pa
zgolj vprašanja o smiselnosti svojega obstajanja porajati), pa – kaj ti ostane,
od tebe, če jo odpišeš?!
Tudi
drevo ima svojo preteklost. Tista najbolj oddaljena se v njegovih koreninah
kaže. Daj, odreži mu korenine, pa glej kaj se bo z njim zgodilo…
Ja, res
so »simpatični«, ko se z butastimi nasprotji izkazujejo, tudi po vprašanju
preteklosti, pa – so sočasno »ponosni« nanjo (na svoje prednike, denimo),
obenem pa bi jo odpisali…
Ni komentarjev:
Objavite komentar