»Vsako življenje je vredno«…

… vedo povedati obči, še več, vedo tudi to, da »je vsako življenje ENAKO-vredno«…

 

Po mišljenju, posledično tudi po čustvovanju, sem humanist, vendar – z grozno »napako«: kakor trdim za izkazovanje dobrote, tako trdim tudi za izkazovanje humanosti – izkazuješ tistim, ki so izkazovanja vredni! V nasprotnem namreč…

Povsem razvrednotiš tisto kar izkazuješ (kjer je VSAKDO »vreden«, tam NIHČE NI vreden!), obenem pa dokaj hitro ostaneš brez želje oziroma moči, da bi še naprej izkazoval! In, kakopak, pripomba: takšno moje stališče NE pomeni tega, da se napram nekomu izkazuješ kot žival, pač pa zgolj to, da si mora tisti nekaj-več-od-najosnovnejšega zaslužiti…

 

Nadaljujem s trditvijo in z vprašanjema.

Trditev: NI res, da smo (vsi) enakovredni, še več, pretežen del življenj se z nikakršno vrednostjo ne izkazuje.

 

Vprašanji…

1.      Si že slišal za principielnost oziroma za načelnost?! Verjetno si, glede na to, da o svoji moralnosti blebečeš, kajti, veš, principielnost oziroma načelnost je osnova, temelj, je PREDPOGOJ moralnosti! In veš o čem, med drugim, ta načelnost govori? Denimo (tudi) o tem, da je potrebno znotraj primerljivega ISTA merila uporabljati…

2.      Je vredno, celo TVOJEMU ENAKOVREDNO živetje nekega Cigana, »čefurja«, »zamorca«, je tvojemu enakovredno živetje nekega lopova, morilca?! Ne nazadnje – si TI enakovreden nekemu Nikoli Tesli, Ajnštajnu… in, če si, lepo te prosim – po čem, zaradi česa?!

 

Znotraj primerljivega je potrebno ISTA merila uporabljati… tega, prosim, ne pozabi, medtem ko se boš podajal nadaljevati z branjem!

 

Bi delal zame, plačam EN evro na uro?

Si nor, tu, kjer sem, zaslužim desetkrat več!

Vem, a nisem te vprašal po zaslužku, pač pa po delu. In bojda, tako je moč slišati, so vsa dela enakovredna, če ti svoje uradniško enačiš z zdravnikovim, profesorjevim… takrat, kadar se za »pravično« plačilo zavzemaš. Pa zares ne razumem – zakaj ne bi delal zame?!

 

Jaz imam običajen kamen, poglej kako je lep, ti imaš pa svetlečega, diamant, si za to, da zamenjava?!

Si nor, tvoj kamen še za deset centov ne morem prodati, veš koliko bi mi plačali za diamant?!

Spet te ne sprašujem po vrednosti, pač pa zgolj po tem, če bi kamen za kamen zamenjal, ker, veš, kamni se med seboj razlikujejo samo po izgledu, po lepoti, le-ta pa je sila relativna zadeva…

 

Kmet. Pripetilo se mu je pomanjkanje krme. In to, da nima denarja, da bi jo pri nekom kupil. Pa se mora odločiti, nekaj krav bo treba prodati, dve, tri morda zaklati.

Po načelu vsi-smo-enaki-in-enakopravni je enako-in-enakopravno tudi vse ostalo. Bentiš, tudi krave, vendar bo kmet, začuda, mar ne, to enakost-in-enakopravnost prezrl, pa bo prodal ali zaklal tiste živali, ki so MANJ enake-in-enakopravne, tiste, od katerih ima MANJ KORISTI…

 

Bi se dalo, po tem, in sledeč principu, ugotavljati, da je tisti, ki bolj/več koristi (denimo skupnosti) več vreden in več-enakopraven, kot tisti, od katerega skupnost omembe vredne koristi ne beleži?!

 

Ja, »lepote demokracije«, v kateri je nek arhitekt (in njegovo delo) enako-vreden nekemu zidarju (in njegovemu delu), pri čemer – brez arhitekta zidar ne bi imel česa zidati, brez zidarja pa bi se arhitekt zidarskih opravil naučil.

 

Le čevlje sodi naj kopitar, je, dolgo tega, zapisal Prešernov France. Težava, kopitarji so »normala«, pa je povsem »normalno« to, da se NEvrednost v tisti z-ramo-ob-rami z vrednostjo štuli…