Vsak
se mu klanja, vsak mu je vdan,
nikdár
ne preseda, nikoli ni gnan,
bodo
pred njim, le zakaj ne, klečali,
zanj
bi še sebe z lahkoto prodali…
Vselej
v srcih, vselej v beticah,
z
njim se razvrščajo v svojih stopnicah,
ni ga
svetnika, ma, ni ga boga,
ki
bolj jih nase navezati zna…
Naj
šelesti, naj žvenketa,
naj
na računu pomembnost ima,
bolj
kot se ničle na kupu množe,
bolj
se jim sline za njimi cede…
Vselej
jih mami, vselej izziva,
njemu
lepota nikdar ni minljiva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar