Razlile
so zvezde vse zlate povesti,
do zadnje
postaje korak gre v neznano,
med
luknjami v davno pozabljeni cesti,
in v
jarku trohni, vse nekoč spoštovano…
kovani
so čevlji, ječeči oblaki,
odmevajo
pesmi razgretih pesti,
zdaj
najbolj prodorni med vsemi bedaki
so,
spet, praporščaki, in svet jim sledi…
Ni komentarjev:
Objavite komentar