Bila
si pesem sreče
sanjavega
oblaka,
ki v
dalj modrin potuje,
kot
up, ki hrepeneče
po
žilah se pretaka,
ko
nove sanje snuje…
cvetele
so poljane
in
jutra so žarela,
ker
ti si jih budila,
nič v
času ne ostane,
še
solza je uvela
ter
žalost v molk ovila…
Brez
tebe pot sameva,
ledeni
so vetrovi,
praznina
ne okleva,
dan
mineva
brez
napeva,
brez
tebe mrtve ptice
mi
legajo čez lice,
pretežki
so okovi…
brez
tebe vse zaman je,
razblinjajo
se vali,
utapljajo
se sanje
v
razdejanje
in
kesanje,
brez
tebe v nočne trave,
med
zvezdami sanjave,
koraki
so zastali…
Ni komentarjev:
Objavite komentar