Človejaki
so križanci med človečnjaki (na evroazijskih tleh, ki so njegova pradomovina, in
na ameriški celini, v Avstraliji… zahvaljujoč uspešni kolonizaciji, prednjačijo
geni Neandertalca) in človekom. So nagonska bitja, za katera je značilno t. im.
konkretno mišljenje (oblika mišljenja, značilnega za vsa nagonska bitja, in jo
premore tudi človek).
Razumni
so le tozadevno, saj zmorejo »razumno« delovati (izključno!) v okviru
spoznanega, naučenega, v okviru otipljive, materialne stvarnosti… kar zmorejo,
na določenih ravneh in v odvisnosti od konkretnih življenjskih okolij, tudi
ostala nagonska bitja.
Za
človejake je značilno, da zavestno niso zmožni abstraktnega mišljenja, z
drugimi besedami - so nezmožni sočasnosti konkretnega in abstraktnega
mišljenja, torej so nezmožni predvidevanja posledic lastnih aktivnosti (razen v
okviru otipljivega, naučenega), prav tako pa so nezmožni posredno, prek
vzročno-posledičnih povezav, sklepati o značajskosti, usposobljenosti,
zmožnostih… zaradi česar njihova »politična volja« (in tudi siceršnja) doživlja
nenehne spremembe.
Človek
je razumsko bitje, pomeni, da je zmožen sočasnega konkretnega (praktičnega) in
abstraktnega mišljenja, zaradi česar zmore tako prepoznavati značaje,
usposobljenost, zmožnost… kakor tudi predvideti realne posledice lastnih
ravnanj in ravnanj okolja, posledice »družbenih silnic«, in zmore realno
načrtovati, zavedajoč se tudi lastne odgovornosti.
Človejaki
se nikdar nimajo za odgovorne, pač pa lastno mentalno nesposobnost obravnavajo
po sistemu »vsakdo greši«, zaradi česar krivdo za nastala poslabšanja vselej
iščejo izven sebe (četudi so sami, zaradi svoje nerazumskosti, vzrok poslabšanj),
in to počno celo tako, da krivijo bodisi pojme (oblast, družben sistem…),
bodisi neke konkretne predmete (denar, orožje…). Človejaki se izkazujejo povsem
nagonsko, po principu t. im. pogojnega refleksa, kar pomeni, da se vsakokrat
sproti odzivajo na posamezne dražljaje… ne premorejo načelnega stališča,
ravnanja.
Zaradi
odsotnosti razuma tudi nimajo celovitega vpogleda v same sebe, pomeni, da se v
določenem trenutku (relativno) zavedajo le tiste lastne podobe, v kateri se
takrat nahajajo. Z drugimi besedami, nimajo celovitega zavedanja (za razliko od
človeka).
Razliko
med človejaki in človekom je usposobljenemu moč ugotavljati že na osnovi
pogovora (izkazovanje mnenj, stališč… sporoča ne le o znanju oz. poznavanju, pač
pa tudi o pojmovanju, dojemanju stvarnosti, potemtakem o samih umskih
zmožnostih, o konstantnosti oz. načelnosti, potemtakem o moralnosti), obenem pa
jo je moč ugotavljati tudi v povsem materialni podobi, s pomočjo genetike oz.
ustreznih raziskav / dognanj (le-ta beležijo, pri absolutni večini človeštva,
gene človečnjakov, najpogosteje Neandertalca).
Domnevam,
da je ključnega pomena glede ne/razumskosti gen mikrocefalin MCPH 1, gen, ki je
sestavni del čelnega režnja (pomeni, da ga, z ostalimi geni, sotvori,
sopogojuje, torej tudi njegove zmožnosti), dela možganov, ki je »zadolžen« za
abstraktno mišljenje. Omenjen gen je neposredna dediščina Neandertalca… pa bi
se dalo, sledeč tej povezavi, sklepati, da Neandertalec ni zares izumrl, pač pa
se je modificiral, se (s posegom človeka) nekoliko »posodobil«, postal
podobnejši človeku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar