Človejaki in človek

Človejaki so križanci med človečnjaki (na evroazijskih tleh, ki so njegova pradomovina, in na ameriški celini, v Avstraliji… zahvaljujoč uspešni kolonizaciji, prednjačijo geni Neandertalca) in človekom. So nagonska bitja, za katera je značilno t. im. konkretno mišljenje (oblika mišljenja, značilnega za vsa nagonska bitja, in jo premore tudi človek).

Razumni so le tozadevno, saj zmorejo »razumno« delovati (izključno!) v okviru spoznanega, naučenega, v okviru otipljive, materialne stvarnosti… kar zmorejo, na določenih ravneh in v odvisnosti od konkretnih življenjskih okolij, tudi ostala nagonska bitja.

Za človejake je značilno, da zavestno niso zmožni abstraktnega mišljenja, z drugimi besedami - so nezmožni sočasnosti konkretnega in abstraktnega mišljenja, torej so nezmožni predvidevanja posledic lastnih aktivnosti (razen v okviru otipljivega, naučenega), prav tako pa so nezmožni posredno, prek vzročno-posledičnih povezav, sklepati o značajskosti, usposobljenosti, zmožnostih… zaradi česar njihova »politična volja« (in tudi siceršnja) doživlja nenehne spremembe.

Človek je razumsko bitje, pomeni, da je zmožen sočasnega konkretnega (praktičnega) in abstraktnega mišljenja, zaradi česar zmore tako prepoznavati značaje, usposobljenost, zmožnost… kakor tudi predvideti realne posledice lastnih ravnanj in ravnanj okolja, posledice »družbenih silnic«, in zmore realno načrtovati, zavedajoč se tudi lastne odgovornosti.

Človejaki se nikdar nimajo za odgovorne, pač pa lastno mentalno nesposobnost obravnavajo po sistemu »vsakdo greši«, zaradi česar krivdo za nastala poslabšanja vselej iščejo izven sebe (četudi so sami, zaradi svoje nerazumskosti, vzrok poslabšanj), in to počno celo tako, da krivijo bodisi pojme (oblast, družben sistem…), bodisi neke konkretne predmete (denar, orožje…). Človejaki se izkazujejo povsem nagonsko, po principu t. im. pogojnega refleksa, kar pomeni, da se vsakokrat sproti odzivajo na posamezne dražljaje… ne premorejo načelnega stališča, ravnanja.

Zaradi odsotnosti razuma tudi nimajo celovitega vpogleda v same sebe, pomeni, da se v določenem trenutku (relativno) zavedajo le tiste lastne podobe, v kateri se takrat nahajajo. Z drugimi besedami, nimajo celovitega zavedanja (za razliko od človeka).

Razliko med človejaki in človekom je usposobljenemu moč ugotavljati že na osnovi pogovora (izkazovanje mnenj, stališč… sporoča ne le o znanju oz. poznavanju, pač pa tudi o pojmovanju, dojemanju stvarnosti, potemtakem o samih umskih zmožnostih, o konstantnosti oz. načelnosti, potemtakem o moralnosti), obenem pa jo je moč ugotavljati tudi v povsem materialni podobi, s pomočjo genetike oz. ustreznih raziskav / dognanj (le-ta beležijo, pri absolutni večini človeštva, gene človečnjakov, najpogosteje Neandertalca).

Domnevam, da je ključnega pomena glede ne/razumskosti gen mikrocefalin MCPH 1, gen, ki je sestavni del čelnega režnja (pomeni, da ga, z ostalimi geni, sotvori, sopogojuje, torej tudi njegove zmožnosti), dela možganov, ki je »zadolžen« za abstraktno mišljenje. Omenjen gen je neposredna dediščina Neandertalca… pa bi se dalo, sledeč tej povezavi, sklepati, da Neandertalec ni zares izumrl, pač pa se je modificiral, se (s posegom človeka) nekoliko »posodobil«, postal podobnejši človeku.

Trditev, da je človeštvo sestavljeno iz razumskih bitij je absurdna, saj že preprosta logika izpove, da razumska bitja ne izkazujejo nerazumskosti (kakršno je moč, konstantno, ugotavljati, na primer, v okviru »zgodovine«), zaradi česar bi jo kazalo popraviti, in zapisati: skrajni desni del Gausove krivulje ne tvorijo neki »nadpovprečneži« in »geniji«, pač pa ga sestavljajo zgolj – razumska bitja, ljudje. Vse ostalo pa so človejaki, potemtakem nagonska, nerazumska bitja.