nedelja, 1. oktober 2017

Zooantropologija, manjkajoča veda



Človek stremi k združevanju, saj v skupnosti zmore več, bolje in lažje. Kakopak, ob tem se (zavestno in hote) odpoveduje delčku "samega sebe"...
"Svet" stremi k drobljenju, misleč, da mora vse biti po posameznikovem, čeprav ta posameznik, dejansko, ni zmožen samostojno, kaj šele sam.
Ko bo udejanjena zooantropologija... šele takrat bo Zemljica imela, vsaj načeloma, neko perspektivo!

Vrag je vrag, tudi takrat, kadar se napram sovragu znajde v podrejenem položaju, kot nemočen ubožec.

Svobodo pojmujejo kot način bivanja, v katerem smeš početi (malodane) vse, kar prija. Obenem trdijo, da je v sobivanju potreben red...
Žal, a ne o prvem, ne o drugem nimajo najboljših predstav, kaj šele (z)možnosti udejanjanja na način, da ne bi ogrožali sobivanja.

Odnos med znanjem in umom je razviden, denimo, v odnosu med poznavanjem abecede in pismenostjo, pa - kaj pomaga, da znajo vse črke abecede, ko pa je pismenost bolj "na psu"?!

Čemu mora, zaradi živalskosti, svet nenehno iz enega sranja v drugega?! Ni cepiv, škropiv, povodcev, ograd?

Ni komentarjev:

Objavite komentar