1 + 1 = 17

Takole, babe, odpraznovale ste, zdaj pa – marš, nazaj k štedilnikom!

 

Že nekajkrat sem zapisal, in zapisano je sveta resnica, da tam, kjer ni logičnosti, tam nekaj »smrdi«… če drugega ne, potem – obča neumnost! In te logičnosti marsikje ni, pravzaprav povsod tam, kjer povprečnost razlaga tisto, česar ne pozna…

 

Denimo – nelogično je, da piščančja Gretka »rešuje« Svet pred onesnaženostjo. Nelogično zaradi tega, ker je komajda vstopila v živetje, pa močno dvomim, da je do nekih vseživetvenih izkušenj, posledično tudi spoznanj dospela, obenem pa sem prepričan, da je za vse, kar je potrebno odpraviti, najprej potrebno alternativno rešitev poiskati. In ta se, zaenkrat vsaj, ne kaže najbolj uspešno. Tudi pri električnih avtomobilih bo čas pokazal, kakšne težave bo povzročalo razkrajanje akumulatorjev, denimo…

 

Včeraj so babe praznovale. No, prepričan sem, da so dedci še bolj, vsaj spomini mi o tem govorijo, a to niti ni pomembno, zbode pa »samo« nekaj »malenkosti«…

 

Prva je, da so študentske piščančice zborovale v prid zmanjšanja-ženskih-obveznosti. Tudi te piščančice so namreč, tako kot Gretka, komajda krenile na pot, in sem prepričan, da se, vsaj večinoma, nimajo nad čem pritoževati. Vsaj osebno ne…

 

Druga trska, ki se zašpika, je ta, da je družba ženskam priznala enakopravnost, in jim, v okviru tega, podelila pravico do šolanja, pa volilno pravico, pravico do zaposlovanja… pač, vse pravice, ki veljajo tudi za moški spol. Potemtakem so, bolj kot ne, nedorečene ostale zadeve izključno znotraj zidov njihovih domovanj, in ta vprašanja naj bi demokratične ženske demokratično razreševale s svojimi demokratičnimi moškimi, ne z državo…

 

Tretja trska, ki pa se bolj kot ost popolne nelogičnosti do drobovja zasaja, pa je ta, da… khm, kako bi povedal drugače, kot takole: vidijo se, obči, ne glede na spol, kot poštene, pridne, dobre, ter, da ne pozabim, ljubeče. Prav. Oftalmologi bi sicer imeli polne roke z njihovim vidom, a pustimo jih, tokrat, ob strani, pa skušajmo samo besedno…

 

Značilnost poštenih je predvsem v tem, da so proti krivicam, in med te krivice bi se dalo uvrstiti tudi NEpošteno (raz)delitev obveznosti, del, tudi tistih za domačimi zidovi…

 

Pridnost je značajska lastnost, ki se najbolje predstavi tako, da pove kako ji ni težko delati, takrat, pač, kadar se kaže potreba po delu. In kadar živiš v neki skupnosti, takrat, vsaj mislim tako, je ta potreba nenehno prisotna…

 

Dobrota, čudna zadeva, ki tudi po svoje govori, ko trdi, da ne vzdrži ob tem, da nekomu karkoli slabega povzroča, tudi nejevolje ne, kaj šele konstantnega nezadovoljstva, z neko preobremenjenostjo, delovno, povzročenega…

 

Ljubezen pa, oh, pa ta ljubezen – ker jo poznam, njihovo, obenem preskakujem, na TV, neke »sanjske ženske in moške« in »otoke ljubezni«, ki o njej pričajo, še lastno videnje povem: kadar imaš nekoga rad, mu živetje lepšaš…

 

Da, gromozanska ost, povsem nelogično stanje, kajti – na eni strani trditev o preobremenjenosti žensk (v odnosu do moških, kakopak), na drugi strani pa vsi oni, ki so izjemno pošteni, pridni, dobri in ljubeči… nekako ne gre skupaj, prevelik razkorak!

 

Pa še neka »malenkost« bega, pravzaprav dve…

Prva je ta, da – po vseh veljavnih raziskavah starši bore malo svojega časa posvečajo otrokom, predvsem pa krepko manj, kot bi ga morali… potemtakem skrb za te otroke ne bi smela radikalno vplivati na (pre)zasedenost kogarkoli, tudi žensk ne.

Druga pa – danes ni gospodinjstva brez pralnega stroja, vse več je tudi sušilnih in likalnih, vse manj je krpanja/popravljanja nekih oblačil, vse več mikrovalovk, pa ekonom-loncev, vse več na pol, ali v celoti pripravljene hrane, v trgovinah… mesečna delovna obveznost je krepko nižja, kot je bila pred nekaj desetletij, porodniška in dopust krepko daljša, pa nekako ne razumem, kako lahko kombinacija manj dela + več časa do večje (pre)obremenjenosti pripelje, kot je bila tista nekoč, v kateri… so bile babe lepo tiho, in so vedele kaj jim je postoriti?!

 

Da, resnično ne vem, kaj naj bi imela družba oziroma država opraviti s to zadevo?! Mislim, da ničesar, pač pa – v svoji obojestranski, kakopak, ljubezni, pa pridnosti, poštenosti in dobroti naj se z dedci zmenijo, kako in s čem bo kdo do časa dospel! Da ga, zagotovo, z izjemno pametnimi vsebinami zapolni… sanjske ženske/moški, osladne nadaljevanke, »master šefi«, žogobrc…

 

Hvala-bogu, še en praznik hinavščine je mimo. Pravic pa imajo, vsi, nagonski, že tako preveč, pa jim verjetno radi tega tudi po dodatnih v želodcih kruli.