Nič si, nič!

Nič si, nič, dvonoga beda,

ki se sebe ne zaveda,

praznoglava, domišljava

in sebična zgolj pojava!

Drobec, a v nebo bi segal,

da bi tam na mehko legal,

zvezd nevreden, a hitiš,

da v nič jih spremeniš!

Spak požrešen, v biti grešen,

zgolj v razkroju si uspešen,

pa bi rad si svet lastil!

Da bi zmlel ga, ga ubil?!

Dno si, dno, le v blato sodiš,

pa čeprav po svetu hodiš

kot da k bogu bi dospel

in za brado ga prijel!

Zgolj ničeva pradavnina,

hladna, temna si praznina!