Na
nitkah pajacek visi,
prek
njih se trdno povezuje,
z
dlanjo, ki ga čvrsto drži
in z
njim, kot želi si, rokuje…
Kric-krac,
pajac,
razprtih
tac,
povezan
bi povezoval,
kric-krac,
kaj pa,
če zgolj
igra,
da vtis
bi drugačen dajal…
Na
nitkah pajacek visi
in pleše
v cvetoče poljane,
v ozadju
se lutkar reži
naivnosti
množice zbrane…
Kric-krac,
se zdi,
da vkup
so vsi,
pajac
vodi jih do neba,
kric-krac,
kot vsak
pripet
junak,
le pleše
kot drug mu igra…
Ni komentarjev:
Objavite komentar