Saj bi nabiral cvetje z livade
in z njim v očeh ti prebujal nasmeh,
zvezde bi trgal, dokler so mlade,
da zasijale bi v tvojih laseh...
Barval bi sanje, da bolj bi dišale,
in bi v milino te z njimi odel,
ptice poprosil, bi zaigrale,
za tvojo srečo, prav nežno, svoj spev...
Bi...česa ne bi, a hladna ostajaš,
sanje so zate le čas, ki puhti,
znano ti ni, da ko v prazno razdajaš,
cvet v svoji dlani boleče veni...
Ni komentarjev:
Objavite komentar