Kapljica...

Z oken ledene so rože cvetele,

sneg pa v globinah je znoj že znojil,

kapljico sveče so s strehe prevzele,

se ji korak je prek bližnje razlil...

Vita in sloka, vsa lesketava,

v plesu tišine, prek jutra v dan,

kdo bi še mislil, da v ledu zgolj spava,

vendar v njej sonce tke svoj pajčolan...

In je drsela, nalahno, dehteče,

v neke daljave, vse bolj proti dnu,

kot da v objemih po poti šepeče:

gladko, božansko s teboj mi je tu...

In je drsela, korak jel koraku

piti po delčkih je želje moči,

vsa se predala je hladnemu zraku...

sveča za kapljico daljša visi.