Na
božje zapovedi rad se opira,
češ vrh
spoštovanja sta ata in mati,
kar
ni mu po volji, preprosto zradira,
in
nič ga ne moti, da zna se lagati…
Borili so se, kaj se ne bi, prav
spretno,
za demokracijo, pih, mnenja
široka,
bi danes bilo jim za kanček bolj
fletno,
ko vse bi krojila zgolj njih trda
roka…
Od
nekdaj nizkoten in brez hrbtenice,
zahrbten,
a vešč, duša temna, uboga,
krog
sebe je pridno nabiral stenice,
da bi
se povzpel do prestola trinoga…
Je praznik pred vrati, pa pesem
bo pela,
resnici na ljubo, je manj dela,
jela,
so lažni rešitelji vse vragu
dali,
in delavci dninarji spet so
postali…
Ni komentarjev:
Objavite komentar