Bili so časi...
ko sonce bolj
zaspano,
in bolj počasi
budilo je
Ljubljano...
je v parku ptica
že rano poletela,
otroška lica
igrivo v smeh
odela...
Bila so leta...
zvezdnih noči
snovanje,
je smeh dekleta
prebujal srčne
sanje...
pesem je pela,
odpirala vsa
vrata,
žal, onemela
v poplavi vsega
blata...
Krivi smo mi...
ki vajeni klečati
smo v krivice,
krivi smo mi,
ki s solzami čez
lice
smo mirno stali,
in jim, tako, med
brati,
zlo dali zasejati,
medtem ko mi smo
zgolj molčali...
Ni komentarjev:
Objavite komentar