Spoznal sem uk Modrosti,
pot k njemu ni od muh,
telo je hram kreposti,
vanj sodi le zdrav duh,
a to, kar čas kopiči,
nadležno bremeni,
v dno duše začrviči,
v nemir moreč tišči...
Izbral sem si svetišče,
pač, človek sem manir,
res, majhno je, stranišče,
a v njem imam svoj mir,
dosledno in zagnano
zazrem se vse do dna,
nezdravo dam na plano,
v prid lepšega sveta...
Ni komentarjev:
Objavite komentar