Izteka se, izteka,
med smetje
zgodovine,
v podobicah
človeka,
ki majhnost mu je
čar,
vzgojenost je
prepreka,
divjak se bolje
rine,
razlita blatna
reka
umaže vsako
stvar...
Izteka se, kot
mnoga,
namenjeno pozabi,
le nov izkaz
blamaže,
le nov korak v
razkroj,
dvonoga nrav
uboga,
prav vse kar v
kremplje zgrabi,
uniči in umaže,
pečat odtisne
svoj...
Rodili smo junake,
v nebo smo jih
povzpeli,
a so nam prikazali
zgolj eno samo
stvar:
Hudič je, če ne veš, kaj je to
"morala", pa ne moreš prepoznavati med ne/moralnim...in je hudič,
kadar ti je znan le svet tebi enakih, in te drugačnosti motijo, pa - izbiraš
tisto/tiste, ki še najbolj pristajajo tvoji samoumevnosti, tebi samemu.
In danes...danes
sreči,
ko čeznje bi
hiteli,
češ
oni-so-krivica,
ki nam ta svet
kroji,
neumnost zlahka
spreči,
da enkrat bi
dojeli:
pravica je
resnica,
SMO VZDIGNILI JIH
MI!
Ni komentarjev:
Objavite komentar