V tišini,
le misli, kot
mlini,
ki meljejo,
meljejo zrnje v drobir;
vprašanja,
in večna iskanja,
ni nove poti, ki
ne vodi v nemir;
zlagane
smeri so steptane,
v kalupu življenje
ob rojstvu odmre;
ni sreče
brez solze boleče,
ni pesmi svetlobe
brez teže teme;
dospetja,
izguba imetja,
v praznino hotenja
vsa draž izpuhti;
v koloni,
ob klonu so kloni,
in hrček kolesce v
neskončnost vrti...
Ni komentarjev:
Objavite komentar