Zbrale
so se klepetulje,
obrekulje
jezikave,
švigajo
iz ust trakulje,
režejo
po vrsti glave,
zbrale
so se vaške čveke,
sredi
mesta, sredi dneva,
in teko
neumne reke,
in
smrdijo bedna čreva…
Kdo,
kako, od kje, iz česa,
zlahka govno
muhe zbere,
jezik se
v nebesa stresa,
ko
perilo tuje pere,
praznoglavo
jezikanje,
dan
zapolni, ko razjeda,
pravo
malo praznovanje
in
velika prava beda…
Se
vrtinči, prah se dviga,
žabe niso
jim dorasle,
zloba
iz oči jim šviga,
bodo
vse kosti popasle,
jezikajo,
to vsaj znajo,
vse po
starem, vselej sveže,
če
modrosti vse razdajo,
jim za
kratek čas odleže.
Ni komentarjev:
Objavite komentar