O, draga gospa!

O, draga gospa, kako ste mikavni,

od daleč zaznavni, v pomlad obetavni,

pregrešno razpeti, bolj v malo odeti,

ob vas kri po žilah mi žene noreti!

Res, blaženi spev je vse vaše gričevje,

ste, bržčas, plačali zanj velik denar,

zaobljena ritka, očem pot užitka,

vse novo, le temelj, domnevam, je star?!

Pa kakšne nožice, lahkotne, kot ptice,

do tal segajoče, spod krilca prav vroče,

nič več krvavice iz prve mesnice,

kaj tehnika zmore, če sredstvom se hoče!

Obraz pa, ne vem, vas smem povprašati,

mar ste se sklenili ves čas le smejati,

ali pa, vrag vedi, so stvar zavozili,

pa kožo do uhljev preveč raztegnili?!