Matematika
je sila zanimiva veda. Pa ne zaradi tega, kar uči, pač pa zaradi tistega, kar
utegne, če ji uspe, tudi naučiti.
Pripravna
je, ta matematika, da znam seštevati, odštevati, množiti in deliti, skratka, da
si z njo pomagam v vsakdanjem življenju, ampak - pripravna je tudi, če ne celo
bolj, takrat, kadar si skušam določene stvari pojasniti.
Znotraj
matematike obstaja poglavje, ki govori o množicah. In to poglavje uči, da se ne
da govoriti samo o dveh množicah (na koncu nekega "prepletanja
množic"), kadar se lotim dve različni množici med seboj (vsaj malo)
preplesti... kajti takrat dobim TRI množice. Obe tisti, ki sem ju kot celi
začel prepletati (le da sedaj nista več celi, pač pa sta svoji začetni vsebini
enaki le v nekem svojem delu), in dobim tudi tretjo, ki predstavlja spojitev
dela obeh množic, ki sta se pri prepletanju pokazali kot izhodiščni, osnovni.
To je
razvidno tudi iz grafičnega prikaza, ki ga prilagam, in ki govori o genski
zasnovi "sodobnega Evropejca" (zapis velja domala povsod na tleh
današnje Evrope, tako pri Francozih, Nemcih, Avstrijcih, Italijanih, kakor pri
Čehih, Poljakih, Hrvatih... in seveda tudi pri nas)... pomeni, da je tisti
večji del neka osnova, tisti manjši del, ki iz osnove "štrli" je
nekaj "novega, osnovi dodanega", medtem ko je tisti srednji del
nekaj, kar je skupnega obema in je v bistvu neko prepletanje tako značilnosti
"osnove", kakor tudi značilnosti "dodanega".
Res je,
ta genski zapis govori tudi o tem, da "Evropejci" izvirajo iz
"Evrope", če poenostavim. Kakor, domnevam, tudi "Azijci"
izvirajo iz "Azije" in "Afričani" iz "Afrike",
kar mi je malodane logično že brez tega, da bi se pretirano z genetiko
ukvarjal. Ampak... takšen genski zapis se je izoblikoval tako dolgo nazaj
(bojda pred 37.000 leti), da ne more pričati o nekem ožjem geografskem izvoru
(ne kaže pozabiti, značilen je za vso Evropo), in sploh ne more pričati o nekih
razlikah znotraj opredelitev, pripadnosti, s katerimi se ljudje skušamo deliti
med seboj, tako, kot to počnemo, pač pa priča o sila preprostem dejstvu,
načeloma znanem tudi iz vede, imenovane zgodovina, o dejstvu, da sta se pred
37.000 leti na tleh današnje Evrope srečala dva različna človeka, Neandertalec (ki
je na evropskih tleh domoval) in Homo sapiens, ki se je z jugo-vzhodne strani
sveta priklatil na obisk, potem pa se je odločil tukaj kar nastaniti.
In da
je temu resnično tako, o tem pa več ne govori niti zgodovina, niti arheologija,
niti genetika, pač pa tiste razlike, ki se izkazujejo v določenih specifikah
mišljenjskih procesov, obravnava - nevroznanost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar