Načina ugotavljanja

O vsaki stvari lahko ugotavljam na dva temeljna načina...

Lahko se podam po (vsaj zame) pravilni poti, in se podam s "točke nič", pomeni začnem iz lastnega nepoznavanja stvari. Nato ugotavljam, korak za korakom, dejstva, ki o konkretni stvari razlagajo, jo pojasnjujejo, in ko tako hodim, na koncu pridem tudi do tega, da zmorem spoznati neko kolikor toliko celovito podobo, ki mi zmore o ugotavljani stvari podati ne samo neke razlage, pač pa sem zmožen te razlage poiskati in (drugim) pokazati v samem "življenju".

Obstaja tudi druga pot, obrnjena (vsaj zame) "na glavo", ki se začne s tem, da o stvari sprejmem neko ugotovitev, spoznanje (ker to stvar vidim, jo zaznavam), potem pa skušam to lastno spoznanje dokazati tudi v "praksi". In ker mi to nekako ne uspeva (ker nisem ugotavljal po t. im. izkustveni poti, da bi sproti tudi preverjal, koliko so ta spoznanja dejanska), se zadovoljim s pojasnilom, ki mi dovolj ustreza, da ga zmorem šteti za dejansko opredelitev pravilnosti mojega ugotavljanja.