torek, 15. september 2015

"Znanje", cilj ali izhodiščni položaj?



Kadar mi je znanje ( = podatki), ki sem ga pridobil (v šoli, ali prek osebnih izkušenj) končni dosežek, cilj, domet... takrat sem se zmožen izkazovati izključno v okvirih tega pridobljenega znanja. Če ga uporabljam tako, da samemu sebi (čeprav "le" posredno, na način, da škodujem skupnosti, posledično tudi sebi) škodujem, potem tega znanja ne samo da ne razumem, pač pa se z njegovo uporabo izkazujem za nes-pametnega.

Kadar mi je taisto znanje "le" IZHODIŠČE, na temelju katerega sem zmožen (dejansko) RAZUMEVATI "svet", zakonitosti, po katerih vse poteka, takrat zmorem (na osnovi "večje količine znanja, kot je bila količina, s katero so nekoč prej razpolagali", in na osnovi morebitnih pripomočkov, s katerimi niso prej razpolagali) "videti" tudi tiste zakonitosti, ki so bile prej človeku nevidne, neugotovljive. Takrat zmorem RAZUMETI načine, poti, izkazovanja, po katerih vse na tem svetu poteka, takrat zmorem videti VZROKE ( = taiste načine, poti, izkazovanja nenehno enakega "potekanja sveta"). V kolikor tega nisem zmožen videti, sem obsojen na to, da bom videval - posledice, in da bom vsakokrat znova postavljen pred "gotovo dejstvo".

Ni komentarjev:

Objavite komentar