Do konca sam…

Od nekdaj le sanjač,

do zvezd, in dlje celo,

mi ni v svetu kač,

na tleh umre nebo,

od nekdaj si želim

v Lepote čar leteti,

pa blatu ne pustim,

da bi me zmoglo vzeti!

 

In pazim na korak,

da v smrad mi ne zavije,

da tam neskončnost spak

prekrije me, ubije,

pa kakor vem in znam,

po vselej težki poti,

čeprav do konca sam

hitim koncu naproti.