Sanjska dežela…

»Amerika« ni samo tisto, kar vsi bebci širnega Sveta vidijo, ne, ni samo promil, če ne manj, bogatih, pač pa je tudi…

 

… kriminalno dejanje, izkazano v vsaki minuti časa, vse do umora, ki se vsako uro zgodi;

… pravica izpovedi, ki se utegne, in to brez nekih zapletov, tragično, ter za vse čase, končati, izpovedujočemu se, kakopak;

… lesena, montažna hiša, radi cenejše izvedbe hitreje dosegljiva, in ob slehernem orkanu odpihljiva, do šotorišč, ki se številna pojavijo;

… jemanje posojil, za taista montažna bivališča, ki se, tudi brez orkanov, radi »liberalnega podjetništva« znajo zaključiti na cesti, kjer tako in tako nikoli ni dolgočasno;

… običajnost alkoholiziranosti, zadrogiranosti, tudi debelosti, in tudi vse to v podobah izkazov »zadovoljstva«, živetvenega, kakopak;

… vsakodnevna »normala«, katero »terapevti«, zvečine še bolj »normalni«, prepričujejo, da je beda dovolj vredna, da vsaj do naslednjega plačila seanse preživi;

… zadolževanje, tudi prek glave, za to, da sme na vrata, ki do zdravja vodijo, potrkati…

 

Da, je tudi praznina, popolna, tista denar-vse-kupi, nepoštenost, hinavščina dvojnih meril, domišljavost in zloraba moči, a v tem ni prav nič drugačna od dežel svetovnih bebcev, le da se v večji meri s svojo neumnostjo izkazuje. Sedeča na sodu smodnika, ki, v »enakopravnosti narodov in slehernega dvonogega bitja«, sestavljen iz domorodnih, pa temnopoltih, pa v »raj« drvečih južnih sosedov, s težavo čaka na trenutek, da ga raznese.

 

Resnično moraš biti popoln IDIOT, da v takšni laži, v takšni dekadenci sebi vzor najdeš!