Zarišem
v mislih križ čez vse,
da zgledno
prav prekriža,
se most
enkrat prav vsak podre,
utihne
slednja viža…
Za
hrbtom marsikaj, še več,
v dosegu
pa tišina,
kar ni
za tu, naj bo kar preč,
bom
čistega le vina…
Predolgo
sem si v čas lagal,
in risal
si obete,
a kaj,
drugačno sem spoznal,
dospel
v dneve preklete…
Zdaj
križ drži, zaprtih vrat,
da skoznje
zrak ne seže,
ne, nič
ne grem si več lagat,
v
resnici bolj odleže…
Kar je
bilo, to je bilo,
sem plačal
vse krvavo,
zdaj to
kar mi do konca bo
le
čisto bo, in pravo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar